Urejena IT infrastruktura – temelj zanesljivega sistema

IT infrastruktura je pogosto skrita v ozadju, vendar je od nje odvisno skoraj vse: internetna povezava, Wi-Fi, strežniki, tiskalniki, videonadzor, telefonija, varnostne kopije in številne druge naprave.

Dokler vse deluje, ji praviloma ne namenjamo veliko pozornosti. Težave pa se hitro pokažejo ob izpadu omrežja, zamenjavi opreme, iskanju napačnega kabla ali dodajanju nove naprave.

Urejena IT infrastruktura zato ni samo vprašanje estetike. Pomeni predvsem večjo zanesljivost, boljšo preglednost, lažje vzdrževanje in enostavnejše prihodnje nadgradnje.

Komunikacijska omara je središče IT infrastrukture

V poslovnih prostorih se velik del omrežne in komunikacijske opreme običajno združi v komunikacijski oziroma strežniški omari.

V njej so lahko nameščeni:

• usmerjevalnik oziroma požarni zid,
• omrežna stikala,
• PoE stikala,
• patch paneli,
• strežniki ali manjši računalniški sistemi,
• NAS naprave,
• videonadzorni snemalniki,
• optični pretvorniki,
• UPS sistemi ter
• druga komunikacijska oprema.

Če je oprema pravilno nameščena, povezana in označena, lahko že na prvi pogled ugotovimo, kam vodi posamezen kabel in katera naprava opravlja določeno nalogo.

Zakaj je urejena komunikacijska omara pomembna?

Pri neurejeni infrastrukturi se skozi leta pogosto naberejo kabli različnih dolžin, stari napajalniki, neuporabljene povezave in naprave, za katere nihče več ne ve, čemu so namenjene.

Težava ni samo v videzu. Takšno okolje postane posebej problematično takrat, ko je treba hitro odpraviti napako ali zamenjati določeno napravo.

Urejena komunikacijska omara omogoča:

• hitrejše odkrivanje napak,
• lažjo zamenjavo opreme,
• preglednejše omrežne povezave,
• manj možnosti za nenameren izklop napačne naprave,
• boljše pogoje za hlajenje opreme ter
• enostavnejše kasnejše nadgradnje.

Pri urejanju zato ne gre samo za to, da so kabli videti lepo, ampak predvsem za to, da je infrastruktura pregledna, razumljiva in enostavna za vzdrževanje tudi čez več let.

Pravilno označevanje kablov prihrani veliko časa

Ena izmed najbolj uporabnih stvari pri urejeni IT infrastrukturi je jasno in sistematično označevanje povezav.

Omrežni priključek v pisarni mora biti mogoče povezati z ustreznim priključkom na patch panelu in omrežnem stikalu brez dolgotrajnega preverjanja in sledenja kablom.

Pri večjih sistemih je zato smiselno označiti:

• omrežne vtičnice,
• patch panele,
• omrežne kable,
• omrežna stikala,
• ključne naprave ter
• namembnost posameznih povezav.

Takšna ureditev je še posebej pomembna, kadar infrastrukturo kasneje vzdržuje druga oseba ali se sistem čez čas razširi z dodatnimi napravami.

Patch panel poskrbi za pregledno strukturirano ožičenje

Pri pravilno izvedenem strukturiranem ožičenju se fiksni omrežni kabli iz posameznih prostorov praviloma zaključijo na patch panelu.

Od tam jih s krajšimi povezovalnimi kabli povežemo z ustreznimi priključki na omrežnem stikalu.

Takšna izvedba zagotavlja boljšo preglednost in zmanjšuje nepotrebno obremenjevanje fiksne kabelske napeljave.

Če je treba posamezen priključek prestaviti na drugo stikalo ali spremeniti njegovo namembnost, lahko to naredimo neposredno v komunikacijski omari brez poseganja v kabelsko napeljavo objekta.

Omrežno stikalo mora biti izbrano glede na dejanske potrebe

Pri izbiri omrežnega stikala ni pomembno samo število priključkov.

Upoštevati je treba tudi:

• hitrost posameznih omrežnih priključkov,
• potrebo po PoE napajanju,
• skupno razpoložljivo PoE moč,
• število povezanih naprav,
• zahteve glede VLAN omrežij,
• možnosti centralnega upravljanja ter
• predvidene prihodnje razširitve.

Če danes potrebujemo na primer 16 omrežnih priključkov, ni vedno smiselno izbrati stikala s točno toliko priključki. Nekaj rezerve lahko kasneje bistveno poenostavi priklop novih naprav.

Več o pravilnem načrtovanju žičnih in brezžičnih povezav lahko preberete na strani Omrežja in omrežne rešitve.

PoE omogoča napajanje prek omrežnega kabla

Vedno več omrežnih naprav uporablja tehnologijo PoE – Power over Ethernet, pri kateri se prek istega omrežnega kabla prenašata podatkovna povezava in električno napajanje.

PoE se pogosto uporablja za:

• Wi-Fi dostopne točke,
• IP videonadzorne kamere,
• VoIP telefone,
• domofone,
• omrežne krmilnike ter
• druge omrežne naprave.

Prednost je predvsem v tem, da pri napravi ne potrebujemo dodatne električne vtičnice in ločenega napajalnika.

Pri načrtovanju pa je treba preveriti ne samo število PoE priključkov, temveč tudi skupno razpoložljivo PoE moč stikala.

Stikalo ima lahko dovolj priključkov za vse naprave, vendar to še ne pomeni, da ima tudi dovolj moči za njihovo istočasno napajanje.

UPS zaščiti infrastrukturo ob izpadu elektrike

Omrežna in strežniška oprema je odvisna od stabilnega električnega napajanja.

Kratek izpad elektrike lahko pomeni prekinitev internetne povezave, nedostopnost strežnikov, zaustavitev videonadzora ali izgubo povezave z oddaljenimi sistemi.

Zato je pri pomembnejši infrastrukturi smiselna uporaba UPS sistema oziroma brezprekinitvenega napajanja.

Na UPS lahko priključimo na primer:

• usmerjevalnik,
• omrežna stikala,
• strežnik,
• NAS sistem,
• videonadzorni snemalnik ter
• drugo kritično komunikacijsko opremo.

Pri krajšem izpadu lahko sistem nadaljuje z delovanjem, pri daljšem pa UPS zagotovi čas za varen izklop naprav oziroma za nadzorovano zaustavitev strežnikov.

Napajanje je smiselno načrtovati skupaj z omrežjem

Pri komunikacijski omari se pogosto veliko pozornosti nameni podatkovnim kablom, nekoliko manj pa električnemu napajanju.

Vendar lahko tudi neustrezno urejeni napajalniki, podaljški in električne povezave povzročijo nepreglednost ali nepotrebne težave.

Pri načrtovanju je zato smiselno zagotoviti:

• dovolj električnih priključkov,
• ustrezno razporeditev napajanja,
• UPS zaščito ključnih naprav,
• pregledno napeljavo napajalnih kablov ter
• rezervo za prihodnjo opremo.

Strežniki in NAS sistemi potrebujejo primerno okolje

Strežniki in sistemi za shranjevanje podatkov pogosto delujejo neprekinjeno, zato je pomembno, da imajo zagotovljene ustrezne pogoje za delovanje.

Njihova namestitev v zaprtem prostoru brez primernega pretoka zraka lahko povzroči nepotrebno segrevanje in s tem večjo obremenitev komponent.

Pri načrtovanju zato preverimo:

• razpoložljiv prostor,
• pretok zraka in hlajenje,
• temperaturo okolja,
• električno napajanje,
• UPS zaščito ter
• možnosti dostopa za servisiranje.

Okoli naprav mora biti dovolj prostora tudi za kasnejšo menjavo diskov, kablov ali drugega servisnega posega.

Če na infrastrukturi deluje več strežniških storitev, je lahko smiselna tudi virtualizacija s Proxmox VE, s katero lahko več ločenih sistemov upravljamo v skupnem virtualizacijskem okolju.

RAID ni isto kot varnostna kopija

Podatki na strežniku ali NAS napravi še niso nujno varnostno kopirani.

Tudi uporaba več diskov oziroma RAID polja predvsem povečuje odpornost sistema na odpoved posameznega diska, ne predstavlja pa sama po sebi popolne strategije varnostnega kopiranja.

Pomembni podatki morajo imeti ustrezno zasnovane varnostne kopije.

Strategija lahko vključuje:

• lokalne varnostne kopije,
• kopijo na drugo fizično napravo,
• oddaljeno lokacijo,
• oblačno shranjevanje ter
• redno preverjanje možnosti obnovitve podatkov.

Dobra varnostna kopija ni samo tista, ki se uspešno ustvari, temveč tista, iz katere lahko podatke tudi uspešno obnovimo.

IT infrastruktura in videonadzor sta pogosto povezana

Sodobne IP videonadzorne kamere so prav tako del podatkovnega omrežja.

Uporabljajo omrežno napeljavo, PoE napajanje, omrežna stikala in povezavo s snemalnikom, zato je videonadzor smiselno upoštevati že pri načrtovanju komunikacijske omare.

Če je videonadzorni sistem pravilno vključen v celotno infrastrukturo, je mogoče zagotoviti preglednejše povezave in ustrezno ločevanje naprav.

Več o tej temi lahko preberete na strani Videonadzor in alarmni sistemi.

Ločevanje naprav izboljša varnost omrežja

Ni potrebno, da so vse naprave v objektu vključene v isto lokalno omrežje.

Poslovni računalniki, strežniki, videonadzorne kamere, IoT naprave in gostujoči uporabniki imajo različne potrebe in različne varnostne zahteve.

Z uporabo VLAN segmentacije in pravilno nastavljenih omrežnih pravil lahko posamezne skupine naprav med seboj ustrezno ločimo.

Gostujoči uporabnik na Wi-Fi omrežju na primer praviloma ne potrebuje dostopa do poslovnih računalnikov, strežnikov, tiskalnikov ali videonadzornih kamer.

Takšna segmentacija poveča varnost in hkrati omogoča preglednejše upravljanje celotne infrastrukture.

Dokumentacija je del profesionalne izvedbe

IT infrastruktura se skozi leta spreminja. Dodajajo se nove naprave, spreminjajo omrežja, zamenjajo stikala, strežniki ali drugi deli sistema.

Brez ustrezne dokumentacije lahko že po nekaj letih postane težko ugotoviti, kako je bil sistem zasnovan in zakaj je določena povezava izvedena na določen način.

Zato je smiselno dokumentirati vsaj:

• osnovno omrežno shemo,
• IP naslove ključnih naprav,
• VLAN omrežja,
• lokacije in oznake omrežnih priključkov,
• namen posamezne opreme ter
• ključne podatke o konfiguraciji sistema.

Dobra dokumentacija močno poenostavi kasnejše vzdrževanje in zmanjša čas, potreben za odkrivanje in odpravljanje težav.

Ne pozabimo na fizično varnost opreme

IT varnost ni samo programska zaščita, požarni zid in močno geslo.

Komunikacijska omara, strežniki, snemalniki in druga pomembna oprema naj bodo nameščeni na mestu, kjer do njih nimajo nenadzorovanega dostopa nepooblaščene osebe.

Kjer je mogoče, naj bo komunikacijska omara zaklenjena, prostor pa ustrezno zaščiten in prezračevan.

Že nenameren izklop napačnega napajalnega ali omrežnega kabla lahko povzroči izpad večjega dela sistema.

Pri prenovi ni vedno treba zamenjati vsega

Urejanje obstoječe IT infrastrukture ne pomeni nujno popolne zamenjave vse opreme.

Najprej je smiselno pregledati:

• obstoječo kabelsko napeljavo,
• komunikacijsko omaro,
• patch panele,
• omrežna stikala,
• usmerjevalnik,
• strežnike in NAS sisteme,
• UPS napajanje ter
• trenutne in prihodnje potrebe uporabnikov.

Na podlagi pregleda lahko določimo, katere dele infrastrukture je smiselno ohraniti, katere urediti in katere zaradi starosti, zmogljivosti ali zanesljivosti zamenjati.

Najprej pregled, nato načrt

Pred nakupom nove opreme je smiselno poznati dejansko stanje in potrebe objekta.

Pri načrtovanju preverimo, katere naprave so že nameščene, koliko uporabnikov uporablja omrežje, katere storitve so pomembne in kakšne širitve so predvidene v prihodnosti.

Na tej osnovi lahko pripravimo infrastrukturo, ki je dimenzionirana glede na dejanske potrebe in ne samo trenutno število priključenih naprav.

Več o naših rešitvah najdete na strani IT infrastruktura.

Dobra IT infrastruktura je pripravljena tudi na prihodnost

Kakovostno zasnovan sistem ne rešuje samo trenutnih potreb.

Pri načrtovanju je smiselno predvideti tudi dodatne omrežne priključke, nove Wi-Fi dostopne točke, kamere, strežnike ali druge naprave, ki jih bo morda treba dodati v prihodnosti.

Majhna rezerva v komunikacijski omari, na omrežnem stikalu ali pri PoE zmogljivosti je praviloma veliko enostavnejša rešitev kot kasnejša zamenjava celotnega sistema zaradi pomanjkanja prostora ali zmogljivosti.

Urejena infrastruktura pomeni manj težav pri vsakodnevnem delu

Dobro urejene IT infrastrukture uporabniki pogosto sploh ne opazijo.

Internet deluje, Wi-Fi je stabilen, strežniki so dostopni, varnostne kopije se izvajajo, naprave imajo ustrezno napajanje in ob morebitni napaki je mogoče hitro ugotoviti, kje je težava.

Prav to je cilj dobro načrtovanega sistema: pregledna, stabilna in varna IT infrastruktura, ki omogoča nemoteno vsakodnevno delo ter enostavne prihodnje nadgradnje.