Od ene vrstice programske kode do kompleksnih sistemov, kjer se prepletajo programska oprema, elektrotehnika, elektronika, mehanika in človeška iznajdljivost.
Zakaj se nas je prijel vzdevek »Problem Solver« – reševalec problemov?
Morda zato, ker se nikoli nismo povsem sprijaznili z odgovorom »To se ne da«. Morda zato, ker nas zanimajo stvari, ki ne delujejo tako, kot bi morale. Ali pa preprosto zato, ker radi poiščemo rešitev tudi tam, kjer je na prvi pogled ni.
Pri varnaPot.si in podjetju RED ZION d.o.o. se že vrsto let srečujemo z najrazličnejšimi tehničnimi izzivi. Nekateri so povsem vsakdanji, drugi zahtevajo precej raziskovanja, povezovanja različnih znanj in razmišljanja zunaj ustaljenih okvirjev.
Včasih sedimo za računalnikom in razvijamo programsko rešitev, drugič stojimo pred električno omarico, starim elektromotorjem, ogrevalnim sistemom, alarmno centralo ali napravo, ki je preprosto prenehala sodelovati.
In prav to nas veseli.
Ne prodajamo zgolj rešitev. Najprej razumemo težavo.
Včasih se vse začne s povsem preprostim vprašanjem:
»Ali bi se dalo to narediti nekoliko drugače?«
Drugič nas nekdo kontaktira, ker je preizkusil že več možnosti, vendar sistem še vedno ne deluje pravilno.
Včasih je odgovor majhna sprememba programske kode. Drugič dodatno elektronsko vezje, drugačna logika krmiljenja, nova omrežna povezava ali povsem nova programska rešitev.
Ne izhajamo iz predpostavke, da je treba za vsako težavo kupiti novo napravo, nov program ali zamenjati celoten sistem.
Najprej želimo razumeti, kaj je dejanska težava, zakaj nastaja in kaj želi uporabnik na koncu doseči.
Šele nato iščemo najprimernejšo pot do rešitve.
Od Excelove preglednice do avtomatiziranega poslovnega procesa
Eden izmed zanimivejših izzivov je nastal pri povsem običajnem administrativnem opravilu.
Računovodstvo je razpolagalo s podatki v Excelovih preglednicah, iz katerih je bilo treba pripraviti ustrezne plačilne naloge.
Namesto zamudnega ročnega prepisovanja podatkov smo razvili namensko rešitev, ki zna podatke iz preglednice obdelati ter iz njih pripraviti UPN-plačilne naloge s pripadajočimi QR-kodami.
Kar je nekoč zahtevalo ponavljajoče se ročno delo, lahko tako postane bistveno enostavnejši in hitrejši postopek.
Na prvi pogled majhna izboljšava. V praksi pa rešitev, ki prihrani čas, zmanjša možnost napak in uporabniku olajša vsakodnevno delo.
Takšne rešitve so nam še posebej blizu. Ni nujno, da so velike ali tehnološko spektakularne. Pomembno je, da rešujejo resnično težavo.
Ko programska koda upravlja fizični svet
Povsem drugačen izziv nas je čakal na področju elektrotehnike, senzorike in avtomatizacije.
Kako zanesljivo zaznavati prisotnost vode v približno štiri metre globokih jaških? Kako na podlagi teh informacij pravilno upravljati potopne črpalke? In kako doseči, da bo sistem deloval samodejno, predvidljivo in varno?
Na papirju se naloga morda sliši preprosto.
Toda v praksi je treba upoštevati okoljske razmere, način zaznavanja vode, električne povezave, delovanje posameznih naprav, odzive sistema in različne scenarije, ki se lahko pojavijo med obratovanjem.
Rešitev smo zasnovali s povezovanjem ustreznih elementov za zaznavanje, krmilne opreme in programske logike, ki omogoča usklajeno delovanje sistema.
Tako nastane rešitev, pri kateri ni dovolj, da deluje zgolj posamezna komponenta. Pravilno mora delovati celota.
Strojna oprema zazna dogodek, programska oprema ga razume, krmilni sistem pa izvede ustrezno dejanje.
Prav povezovanje fizičnega in digitalnega sveta je eno od področij, kjer lahko ustvarimo izjemno uporabne rešitve.
Ko se srečajo italijanski dokumenti, hrvaški davčni postopki in matematika
Niso vsi tehnični izzivi povezani z napravami.
V enem izmed projektov je bilo treba obdelovati podatke iz italijanske uvozne dokumentacije in jih ustrezno preračunavati za potrebe davčnih postopkov na Hrvaškem.
Različni dokumenti, drugačni načini prikaza podatkov, posebna pravila obračunavanja in precej ročnega preverjanja.
Rešitev?
Namenska programska logika, ki podatke sistematično obdela, opravi potrebne preračune na podlagi določenih pravil ter rezultate predstavi v uporabnejši obliki.
To je dober primer, kako lahko s programiranjem rešujemo tudi težave, ki na prvi pogled nimajo veliko skupnega z informacijsko tehnologijo.
V ozadju se namreč pogosto skrivajo pravila, izračuni in ponavljajoči se postopki. Če jih je mogoče jasno opredeliti, jih je pogosto mogoče tudi avtomatizirati.
Ni treba, da je problem informacijski, da bi ga lahko rešili s pomočjo informacijske tehnologije.
Ko stara podatkovna baza postane knjiga
Posebno zanimivi so izzivi, pri katerih se zdi, da so dragoceni podatki ostali ujeti v preteklosti.
Stare podatkovne baze, opuščeni programski sistemi, neobičajni zapisi in informacije, do katerih ni več preprostega dostopa.
V enem izmed takšnih primerov smo iz starejših podatkovnih struktur pridobili podatke, jih ustrezno obdelali, uredili in predstavili v obliki pregledne knjige.
Iz nečesa, kar je bilo na prvi pogled le zbirka težko dostopnih digitalnih zapisov, je nastal razumljiv, urejen in uporaben dokument.
Za takšnim rezultatom se pogosto skriva veliko več kot zgolj izvoz podatkov.
Treba je razumeti njihovo strukturo, povezave, pomen in način, kako jih pravilno predstaviti.
Podatki imajo vrednost samo, če jih znamo ponovno najti, razumeti in uporabiti.
Včasih je prav to najpomembnejši del rešitve.
Spletne strani, ki niso izdelane po enem samem receptu
Tudi spletne strani niso vedno zgolj namestitev pripravljene predloge.
Razvijali in prilagajali smo različne spletne strani, predstavitvene strani, spletne trgovine ter namenske spletne rešitve, katerih zahteve so presegale običajne možnosti standardnih sistemov.
Od preprostih predstavitvenih strani do prilagojenih funkcionalnosti, posebnih obrazcev, povezav z zunanjimi sistemi, podatkovnimi bazami in poslovnimi aplikacijami.
Včasih stranka potrebuje zgolj lepo, hitro in pregledno spletno predstavitev. Drugič želi, da spletna stran opravlja tudi poslovne naloge, avtomatizira postopke ali komunicira z drugimi programi.
V določenih primerih je dovolj ustrezna prilagoditev obstoječega sistema, drugič je potrebna povsem namenska programska rešitev.
Naš pristop ostaja enak.
Spletna stran se mora prilagoditi svojemu namenu in uporabnikom, ne obratno.
Ko strojna in programska oprema govorita različna jezika
Eden izmed pogostih izzivov sodobne tehnologije je povezovanje naprav in sistemov, ki niso bili nujno zasnovani za skupno delovanje.
Predstavljajte si napravo, ki zna opraviti določeno nalogo, vendar njenega delovanja obstoječa programska oprema ne zna ustrezno nadzorovati.
Ali programsko rešitev, ki potrebuje podatek iz fizičnega okolja, vendar zanj ni pripravljene povezave.
Prav pri takšnih izzivih pride do izraza razumevanje obeh svetov.
Srečujemo se s čitalniki, senzorji, elektronskimi krmilniki, komunikacijskimi vmesniki, omrežnimi napravami, relejnimi izhodi ter različnimi industrijskimi in poslovnimi sistemi.
Kadar standardna integracija ni na voljo, preverimo možnosti drugačnega povezovanja, uporabe ustreznih komunikacijskih protokolov ali razvoja namenske programske komponente.
Včasih je potrebna prilagoditev programske opreme. Drugič sprememba načina komunikacije, dodatna vmesna naprava ali prilagojena krmilna logika.
Ni vedno mogoče povezati vsega z vsem. Toda možnosti so pogosto precej širše, kot se zdi na prvi pogled.
Znamo povezati strojno opremo s programsko opremo in programsko opremo s fizičnim svetom.
In prav na tem področju nastajajo nekateri izmed najzanimivejših projektov.
Seltron, Modbus in pametno upravljanje ogrevanja
Ogrevalni sistem je na prvi pogled predvsem skupek cevi, ventilov, črpalk in temperaturnih tipal. Toda za njegovim pravilnim delovanjem se skriva precej kompleksna logika.
Kako pravilno nastaviti ogrevalno krivuljo? Kako uskladiti delovanje posameznih ogrevalnih krogov? Kako prilagoditi delovanje sistema dejanskim potrebam uporabnikov in preprečiti nepotrebno porabo energije?
Ukvarjamo se tudi z nastavljanjem in prilagajanjem ogrevalnih regulatorjev Seltron, pri čemer nas zanima tako pravilno delovanje same regulacije kot možnost njenega povezovanja z drugimi sistemi.
Pri nekaterih projektih se odpre tudi vprašanje komunikacije med napravami.
Tu pridejo do izraza komunikacijski protokoli, med njimi Modbus, ki omogoča izmenjavo podatkov in krmilnih informacij med združljivimi napravami.
Kadar model regulatorja, uporabljeni komunikacijski vmesnik in zasnova sistema to omogočajo, lahko takšno komunikacijo uporabimo za dodatni nadzor ali upravljanje ogrevanja. Pri drugih izvedbah so potrebne drugačne povezave ali ustrezni komunikacijski prehodi.
Podatki o temperaturah, stanjih in načinih delovanja lahko tako postanejo del širšega nadzornega sistema.
Pomembno pa je ohraniti vse varnostne funkcije, omejitve in zaščite, ki jih zagotavlja osnovna ogrevalna regulacija.
Naš cilj ni zgolj povezati regulator z omrežjem, temveč omogočiti boljši pregled nad delovanjem in smiselno, zanesljivo upravljanje celotnega ogrevalnega sistema.
Home Assistant in Node-RED – ko avtomatizacija postane resnično pametna
Beseda »pametno« se danes pojavlja skoraj povsod. Pametne luči, pametne vtičnice, pametni termostati in pametni senzorji.
Toda posamezna pametna naprava še ne pomeni, da imamo tudi pameten sistem.
Prava vrednost nastane takrat, ko naprave med seboj sodelujejo in se njihovo delovanje prilagaja dejanskim dogodkom, pogojem in potrebam uporabnika.
Prav zato uporabljamo in prilagajamo rešitve, ki temeljijo na Home Assistant ter orodju Node-RED.
Home Assistant omogoča povezovanje in nadzor številnih naprav, Node-RED pa izdelavo naprednih avtomatizacijskih tokov in programskih pravil.
Na primer: sistem lahko spremlja stanje senzorjev, čas dneva, svetlobne razmere, temperaturo, prisotnost uporabnikov ali druge pomembne podatke.
Na podlagi teh informacij se lahko samodejno sprožijo ustrezna dejanja, obvestila ali krmilni ukazi.
Včasih gre za preprost vklop ali izklop razsvetljave. Drugič za usklajevanje več naprav, izvajanje pogojev in preverjanje, ali je bilo določeno dejanje dejansko izvedeno.
Razvijamo in prilagajamo tudi namenske avtomatizacije v okolju Node-RED, kjer je mogoče združevati podatke iz različnih virov, izvajati zahtevnejšo logiko in povezovati sisteme, ki se med seboj sicer ne bi neposredno razumeli.
Pri takšnih rešitvah nam je pomembno, da so pregledne, vzdržljive in zasnovane tako, da jih je mogoče pozneje prilagajati ali nadgrajevati.
Pametna avtomatizacija ni tista, ki ima največ funkcij. Pametna je tista, ki pravilno opravi svoje delo, ko jo potrebujemo.
Alarmni sistemi – od senzorja do prilagojene alarmne centrale
Posebno področje predstavljajo alarmni in varnostni sistemi, kjer je zanesljivo delovanje še posebej pomembno.
Za učinkovito varovanje ni dovolj samo namestiti senzorje in alarmno centralo. Treba je razumeti, kako se posamezni elementi povezujejo, na kakšen način sistem obdeluje dogodke in kako se mora odzvati v različnih situacijah.
Ukvarjamo se s povezovanjem in konfiguriranjem različnih tipov alarmnih senzorjev, magnetnih kontaktov, tipal gibanja, siren, krmilnih modulov in drugih varnostnih elementov.
Pri tem je pomembna tudi pravilna zasnova alarmnih con, način zaznavanja stanj, nadzor povezav ter logika proženja alarmov.
V določenih primerih standardna konfiguracija ni dovolj, zato so potrebne prilagojene izvedbe oziroma dodatne programske ali strojne rešitve.
Alarmni sistem mora biti prilagojen objektu in njegovim uporabnikom, ne pa obratno.
Starejše centrale DSC in sodobne možnosti povezovanja
Zanimivi so tudi projekti, pri katerih je treba novejše funkcionalnosti povezati z obstoječimi alarmnimi sistemi.
Med takšne sodijo tudi starejše kanadske alarmne centrale DSC (Digital Security Controls), ki so poznane po dolgoletni uporabi v različnih objektih.
Takšni sistemi lahko še vedno opravljajo svojo osnovno nalogo, vendar uporabniki včasih želijo dodatne možnosti nadzora, upravljanja, obveščanja ali povezovanja z drugimi napravami.
Namesto samodejne zamenjave celotne alarmne centrale preverimo, ali je obstoječi sistem mogoče smiselno razširiti.
To lahko pomeni prilagojeno povezavo dodatnih modulov, razširitev funkcionalnosti, povezovanje posameznih signalov ali namensko izdelano programsko rešitev.
Kjer to podpirajo konkretni modeli in ustrezni vmesniki, lahko starejši alarmni sistem pridobi dodatne možnosti povezovanja s sodobnim nadzornim okoljem.
Pri tem je bistveno, da dodatne funkcionalnosti ne poslabšajo osnovnega varovanja in da alarmna centrala tudi ob morebitnem izpadu dodatne avtomatizacije ohrani svoje predvidene varnostne funkcije.
Včasih starega sistema ni treba odstraniti. Treba je le razumeti, kako ga lahko pravilno in varno povežemo z novejšimi tehnologijami.
Od 60 let starega trifaznega motorja do sodobnih pametnih inštalacij
Tehnologija se ne začne in konča na računalniškem zaslonu.
Včasih je treba odložiti tipkovnico, vzeti v roke orodje, odpreti elektro omarico, napeljati kabel, namestiti napravo ali mehansko prilagoditi obstoječo opremo.
In tudi to je del našega dela.
Na eni strani se srečujemo s sodobnimi pametnimi sistemi, omrežnimi tehnologijami in avtomatizacijo. Na drugi strani pa se lahko znajdemo pred več kot 60 let starim trifaznim elektromotorjem, ki ga je treba ustrezno namestiti, povezati in vključiti v delujoč sistem.
Dve povsem različni generaciji tehnologije, vendar enak pristop: razumeti delovanje, preveriti možnosti in poiskati ustrezno rešitev.
Ni vedno pomembno, koliko je neka naprava stara. Pomembno je, v kakšnem stanju je, kako deluje in ali jo je mogoče varno ter smiselno uporabljati še naprej.
Elektrika, omrežja in pametne inštalacije
Naše praktične izkušnje segajo tudi na področje fizičnih inštalacij, montaž in povezovanja različnih naprav:
- Električne inštalacije: montaža in priklop vtičnic, stikal, električnih naprav ter različnih krmilnih elementov.
- Pametne inštalacije: povezovanje senzorjev, relejev, kontaktorjev, razsvetljave, merilnikov in avtomatiziranih sistemov.
- Omrežne povezave: polaganje, zaključevanje in povezovanje UTP- ter FTP-kablov, priprava omrežnih priključkov in namestitev omrežne opreme.
- Optične povezave: načrtovanje in izvedba povezav z optičnimi kabli ter ustrezno aktivno in pasivno opremo.
- PoE tehnologija: povezovanje in napajanje naprav prek omrežnega kabla, na primer dostopnih točk, kamer, krmilnikov in drugih omrežnih naprav.
- Elektromotorji in krmiljenje: povezovanje starejših in sodobnih naprav, prilagajanje krmilnih rešitev ter vključevanje v obstoječe sisteme.
- Mehanske montaže: sestavljanje, pritrjevanje, prilagajanje in montaža različnih naprav, nosilcev, ohišij in mehanskih komponent.
- Računalniška infrastruktura: namestitev strežnikov, omrežnih stikal, usmerjevalnikov, brezžičnih dostopnih točk in druge informacijske opreme.
- Ogrevalni sistemi: nastavljanje regulacije, povezovanje krmilnih naprav ter možnosti dodatnega nadzora in avtomatizacije.
- Alarmni sistemi: povezovanje senzorjev, konfiguriranje central, prilagojene integracije in nadgradnje obstoječih rešitev.
Vsako področje ima svoje posebnosti in zahteva ustrezno znanje, orodje ter upoštevanje varnostnih zahtev. Dela, ki zahtevajo posebne strokovne usposobljenosti ali pooblastila, se morajo izvajati v skladu z ustreznimi predpisi.
Bistvo našega pristopa pa je, da posameznih delov ne obravnavamo izolirano.
Od načrta do zadnjega vijaka
Predstavljajte si sistem, ki potrebuje tipalo, električno napajanje, omrežno povezavo, krmilnik in programsko logiko.
Nekdo izdela programsko opremo. Drugi dobavi opremo. Tretji napelje kable. Četrti opravi montažo. Nato pa se izkaže, da posamezni deli med seboj ne sodelujejo tako, kot je bilo načrtovano.
Mi poskušamo na takšne izzive pogledati celovito.
Kadar je izvedljivo, lahko sodelujemo pri zasnovi, izbiri komponent, izdelavi oziroma prilagoditvi programske logike, fizični montaži, povezovanju in končnem preizkusu delovanja.
Včasih je treba izdelati preprosto mehansko prilagoditev. Drugič ustrezno povezati električne signale. Spet tretjič razviti programsko logiko, ki vse skupaj poveže v uporabno celoto.
Ne zanima nas samo, ali deluje program, motor, senzor ali omrežna povezava. Zanima nas, ali pravilno in zanesljivo deluje celoten sistem.
In v tem je velika razlika med posamezno storitvijo in celovitim reševanjem problema.
Staro in novo lahko delujeta skupaj
Ni nujno, da je starejša naprava neuporabna samo zato, ker nima sodobnega komunikacijskega vmesnika, aplikacije ali digitalnega krmiljenja.
Včasih je kakovostna mehanska ali električna oprema še vedno povsem uporabna, potrebuje le ustrezno povezavo, drugačen način krmiljenja ali prilagoditev.
Prav zato nam je zanimivo povezovanje starejših tehnologij s sodobnimi rešitvami.
Od starejših elektromotorjev in krmilnikov do sodobnih omrežnih povezav, pametnih senzorjev in avtomatizacije.
Podobno velja za alarmne centrale, ogrevalne regulatorje, industrijske naprave in poslovne informacijske sisteme.
V določenih primerih lahko obstoječo napravo povežemo z novejšim sistemom, dodamo nadzor ali poenostavimo njeno upravljanje.
Dobra rešitev ni vedno nekaj povsem novega. Včasih je najboljša tista, ki obstoječi opremi omogoči, da še naprej opravlja svoje delo – le bolje, varneje in učinkoviteje.
Včasih je največja težava najti pravi vzrok
Posebno poglavje predstavljajo sistemi, ki delujejo samo občasno.
Naprava enkrat deluje, drugič ne. Napaka se pojavlja naključno. Posamezne komponente so na videz brezhibne, celota pa kljub temu ne deluje zanesljivo.
Takšne težave so pogosto zahtevnejše od razvoja nove rešitve.
Vzrok je lahko v programski logiki, časovnem zaporedju dogodkov, električnih signalih, komunikaciji med napravami, mehanski obrabi ali nepričakovani kombinaciji več dejavnikov.
Včasih dve napravi hkrati zahtevata nasprotujoči si dejanji. Drugič senzor posreduje nepredviden signal. Lahko se zgodi, da omrežna naprava navidezno deluje, vendar komunikacija ob določenih pogojih odpove.
Zato se pri diagnostiki ne zadovoljimo zgolj z ugotovitvijo, da nekaj ne deluje.
Zanima nas predvsem, zakaj ne deluje, kdaj se napaka pojavi in kaj jo dejansko povzroči.
Pravilen odgovor pogosto zahteva sistematično preverjanje, meritve, analizo dogodkov, preučevanje programske logike in precej potrpežljivosti.
Včasih je največji dosežek prav to, da odkrijemo vzrok težave, ki je bila prej videti povsem naključna.
Od preprostih popravkov do kompleksnih rešitev
Naše delo ni omejeno na eno samo področje.
Ukvarjamo se z razvojem programske opreme, informacijskimi sistemi, računalniškimi omrežji, strežniki, elektroniko, elektrotehniko, avtomatizacijo, povezovanjem naprav, ogrevalno regulacijo, alarmnimi sistemi, spletnimi rešitvami, tehničnimi montažami in drugimi praktičnimi izzivi.
Nekatere naloge rešimo hitro. Druge zahtevajo več korakov, preizkušanja, načrtovanja in po potrebi sodelovanja z drugimi strokovnjaki.
Vsem pa je skupno nekaj pomembnega:
Ne iščemo najzahtevnejše rešitve. Iščemo rešitev, ki je za dani problem najbolj smiselna.
Če lahko obstoječo opremo prilagodimo, je ni vedno treba zamenjati.
Če lahko večurno delo nadomestimo z avtomatizacijo, je vredno raziskati možnosti.
Če lahko podatke iz starega sistema ponovno uporabimo, jih ni treba odpisati.
Če lahko dve napravi povežemo s programsko logiko, morda ne potrebujemo povsem novega sistema.
In če je za uspešno izvedbo treba poleg programiranja prijeti še za izvijač, klešče, merilni instrument ali drugo orodje, nam tudi to ni tuje.
Izkušnje, radovednost in zdrava mera trme
Znanje je pomembno. Toda pri reševanju neobičajnih težav samo znanje pogosto ni dovolj.
Potrebni so tudi radovednost, iznajdljivost, logično razmišljanje in pripravljenost, da se lotimo nečesa, česar še nismo počeli.
Dolgoletne praktične izkušnje pri razvoju programske opreme, vzdrževanju naprav in načrtovanju tehničnih rešitev so nas naučile, da je veliko težav mogoče rešiti, če jih znamo razdeliti na manjše, razumljive dele.
Ne trdimo, da znamo vse.
Prav tako ne obljubljamo, da je vsaka zamisel tehnično ali ekonomsko izvedljiva.
Verjamemo pa, da je vredno možnosti preveriti, preden nekaj označimo za nemogoče.
Včasih se izkaže, da obstaja že pripravljena rešitev. Drugič jo je treba nadgraditi. V določenih primerih pa je potrebno razviti nekaj povsem novega.
Zakaj torej Problem Solver?
Ker se naše delo pogosto začne tam, kjer standardne rešitve ne zadoščajo.
Ker razumemo, da težava ni vedno zgolj programska, električna, mehanska ali omrežna. Pogosto je kombinacija vsega naštetega.
Ker nas veseli trenutek, ko po raziskovanju, preizkušanju in odpravljanju napak sistem končno deluje tako, kot mora.
In ker verjamemo, da mora biti tehnologija predvsem uporabna.
Vzdevek Problem Solver nam ni všeč zato, ker bi pomenil, da imamo odgovor na vsako vprašanje.
Všeč nam je zato, ker zelo dobro opisuje naš pristop.
Če rešitve ne poznamo, jo poskušamo poiskati. Če ne obstaja, preverimo, ali jo lahko ustvarimo.
Imate izziv, za katerega ne najdete ustrezne rešitve?
Morda potrebujete majhno programsko prilagoditev. Morda želite avtomatizirati zamuden postopek, povezati različne naprave, oživiti stare podatke ali izboljšati delovanje obstoječega sistema.
Morda potrebujete novo omrežno povezavo, pametno inštalacijo, prilagoditev alarmnega sistema, povezavo ogrevalnega regulatorja, mehansko prilagoditev ali pomoč pri opremi, ki ne želi sodelovati.
Morda pa imate povsem neobičajno idejo in niti ne veste, koga bi zanjo vprašali.
Ni treba, da že poznate rešitev. Dovolj je, da nam predstavite težavo in pričakovani rezultat.
Mi bomo preverili, kaj je mogoče.
Problem Solver – od prve ideje do zadnjega vijaka.
Razvijamo, programiramo, povezujemo, montiramo, prilagajamo in odpravljamo težave. Včasih s programsko kodo, drugič z izvijačem, merilnim instrumentom ali povsem drugačnim pristopom.
Ne ustavimo se pri vprašanju »Zakaj ne gre?«. Raje se vprašamo »Kako bi lahko šlo?«.
varnaPot.si – Problem Solver
Od ideje do rešitve. Tudi kadar pot do nje ni povsem običajna.
RED ZION d.o.o. | varnaPot.si
